Delovanje solarnega sistema se prične pri izvoru toplote, to je sonce. Sprejemnik sončne energije absorbira različne vrste sončnih žarkov (direktno sevanje, difuzno sevanje). Zbrano energijo toplotni medij – sredstvo proti zmrzovanju (propilen glikoč) po ustrezno izoliranih ceveh prenese v toplotni izmenjevalec hranilnika vode in jo segreva. Ohlajen toplotni medij se nato vrne nazaj na sprejemnik, kjer se postopek prične znova.
Solarni sistem poganja obtočna črpalka, ki je običajno integrirana v solarno postajo, krmili ga diferenčni regulator. Ko se zjutraj pokaže sonce, temperatura na sprejemniku sončne energije naraste, je signal za zagon obtočne črpalke, ki bo toploto s sprejemnika odvedla v hranilnik. Ko temperature vode v hranilniku naraste do dovoljene mere (običajno 90°C), je to ponovno signal regulaciji, da je čas, da se črpalka izklopi, solarni sistem preneha delovati. Ker pa žal vsak dan ne posije sonce, mora imeti solarni sistem sekundarni vir zagotavljanja toplote v hranilniku. Kadar temperatura v hranilniku pade pod minimalno želeno, dotoka energije od sonca pa ravno tako ni, dobi regulacija signal za dogrevanje iz dodatnega ogrevalnega vira, ki je lahko elektrika ali pa kotel na olje, plin, trdo gorivo, eventualno tudi toplotna črpalka.
Delovanje solarnega sistema je bolj ali manj enako ne glede na to, ali z njim segrevamo sanitarno vodo, ali ogrevamo tudi prostore in bazene, razlika se pojavi pri izbiri hranilnika vode in dimenzioniranju celotnega sistema.
Preberite tudi:
Zakaj in kdaj solarni sistemi...
Več »
Smiselna je uporaba tako ploščatih kot vakuumskih sprejemnikov...
Več »
Zahteva večje dimenzioniranje površine sončnih sprejemnikov...
Več »